BIOLOGIJA 9. A
Petek, 29. 1. 2021
Človeške dedne bolezni, njihovo izražanje in napovedovanje prihodnosti
Na Inštitutu za analize DNK opišejo naš genom oziroma DNK s slikovito prispodobo knjižnice: v osebni knjižnici enega jedrnega genoma je tako 46 knjig, ki štejejo med 400 in 3300 strani (toliko je namreč v njih genov). Na teh straneh se skriva med 47 in 250 milijonov črk, ki predstavljajo nukleotide. Vsaka naša celica ima eno takšno knjižnico, polno informacij, in v njej se potemtakem skrivajo tudi zapisi o dednih boleznih – od različnih dejavnikov pa je odvisno, kako bo telo črpalo informacije iz knjižnice oziroma ali bo do bolezni prišlo ali ne. Sodobna genetika se usmerja na področje osebne medicine in v zadnjem času se ljudje vedno pogosteje odločajo za testiranje DNK, ki posamezniku pove, h katerim boleznim je nagnjen. To so tako imenovane genetske predispozicije, pri katerih je značilno, da ima poleg genetike veliko vlogo tudi okolje (ABCzdravja, 2021).
Danes boš prebral/-a vsebino v strokovnem članku ter na osnovi prebranega odgovoril/-a na spodnja vprašanja.
V zvezek zapiši naslov: Analiza strokovnega članka o dednih boleznih.
Vprašanja in odgovore zapisuj v zvezek.
- Zapiši polni naslov članka v slovenskem in angleškem jeziku.
- Kdo je avtor tega članka?
- Koliko dednih bolezni poznamo danes?
- *Pojasni, kdaj pride do dednih bolezni.
- Kaj sta vzroka za dedne bolezni?
- Katera od navedenih enogenskih dednih bolezni je najbolj pogosta (glej tabelo)?
- Kolikšna je pogostost na 1000 rojstev pri cistični fibrozi?
- *Razišči, kaj ključnega manjka članku ter utemelji zakaj.
Vprašanja višjega nivoja so označena z *.
Dokaz o opravljenem delu pošlji še danes.
